Najmanjši predstavnik Hyundaievega nabora je mestno dete. Zunanjost je privlačna, sploh v dvobarvni kombinaciji, kot v našem primeru. Čeprav je priročno majhen, pritegne pozornost z atraktivnimi barvnimi kombinacijami - na voljo jih je 22 - in posodobljenimi linijami, ki predstavljajo ravnovesje med elegantno zaobljenostjo in športno ostrino. V novi različici je širši in nižji, kar optično daje vtis večjega avtomobila. Široka črna maska poskrbi za pridih športnosti, še posebej pa izstopata okrogla dnevna žarometa z novo grafiko v vzorcu čebeljega satovja.

Notranjost je glede na velikost nepričakovano prostorna. Voznik se lahko udobno namesti, sedež je prilagodljiv po višini in globini, pri prilagoditvi volana pa smo pogrešali možnost nastavitve globine, kar je eden glavnih minusov. Za eleganten videz potniške kabine skrbijo reliefni poudarki v vzorcu satovja na armaturni plošči, sredinski konzoli in na vratih. Tehnološko je malček solidno podkovan. Osempalčni infotainment ima vse ustaljene funkcije, ponuja pa tudi petletno brezplačno naročnino na storitev TomTom Live, ki omogoča dostop do ažurnih informacij o bencinskih črpalkah, parkirnih mestih, vremenu in zanimivostih v okolici.  Med merilnikom vrtljajev in merilnikom hitrosti je še 3,5-palčni digitalni zaslon s podatki o delovanju sistemov v vozilu in stanju varnostnih sistemov. Dobrodošel dodatek je tudi brezžično polnjenje pametnega telefona.

Za lagodnejšo vožnjo skrbijo asistenčni sistemi, med drugim Leading vehicle departure, ki je zlasti koristen v mestnih zastojih, če se med vožnjo zaklepetamo s sopotnikom in spregledamo, da se je kolona začela pomikati naprej.  Sistem nas namreč z zvokom opozori na to. V pomoč pri parkiranju so parkirni senzorji in zadnja kamera s presenetljivo dobro resolucijo.

Potniki na zadnjih sedežih so presenečeni nad prostornostjo, ki je v mestnih malčkih niso vajeni. Žal pa gre ta na račun 252-litrskega prtljažnika, v katerega sicer lahko naložimo srednje velik nakup ali pa prtljago za vikend oddih ene do dveh oseb, že obisk igrišča z majhnimi otroki pa utegne biti misija nemogoče, saj v prtljažnik ne bomo mogli spraviti povprečnega otroškega vozička ali pa tricikla.

Najbolj ambivalentna lastnost malčka i10 pa je njegov robotiziran samodejni menjalnik. Med vožnjo po mestnih ulicah in neposredni okolici sicer svojo nalogo spodobno opravlja, ker smo v zastoju prometne konice zaradi njega rešeni neskončnega cikla zavora-sklopka-plin, speljevanje je tekoče. Navdušenje pa bridko splahni, ko zavijemo na avtocesto. Tam naš malček le s težavo doseže solidno hitrost, robotiziran menjalnik ne želi sodelovati in postane precej uporniški. Ko želimo pospešiti, menjalnik ne preklopi v ustrezno prestavo tako hitro, kot bi to storil voznik sam z ročnim menjalnikom.  Toda čeprav pospešek ni njegova največja odlika – 1,2-litrski štirivaljnik  zaradi robotiziranega menjalnika do stotice potrebuje skoraj 16 sekund, kar je tri sekunde več od različice z ročnim menjalnikom - pa vendarle i10 doseže tudi avtocestne hitrosti. Sicer mukotrpno, toda ko prileze na najvišjo dovoljeno hitrost, tam brez težav vztraja, čeprav za določeno ceno, kar nas privede do naslednje točke.

Poraba. Z mestno in primestno vožnjo je poraba znašala okoli 4,5 litra na sto kilometrov, zahvaljujoč tudi stop-start sistemu. Na avtocesti se je kaj hitro povečala za skoraj dva litra in krepko presegla 6 litrov. Višje hitrosti pač niso njegovo močno področje.

Na pospešek in porabo lahko sicer voznik vpliva že pred nakupom, če se odloči za ročni menjalnik. Pri tem mora pač pretehtati vse dejavnike: kaj bodo glavne naloge njegovega bodočega vozila, mu je pomembnejša lagodna vožnja v mestu ali poskočnost na odprti cesti, nezanemarljiv podatek pa je tudi višina kupčevega proračuna. Model i10 z najvišjim paketom opreme Premium stane z 1,2-litrskim motorjem v osnovni različici 13.490€, naš testni primerek pa je imel še DAB radio za doplačilo 120€, dvobarvno kombinacijo zunanjosti za 340€ in robotiziran menjalnik za 690€.

V osnovi je i10 registriran za 4 osebe, na voljo pa je različica s petim sedežem, ki ima na zadnji klopi dodaten varnostni pas. Za to možnost je potrebno doplačati 280€. Z opcijsko belo kovinsko barvo, zasilno rezervno pnevmatiko ter vključenimi stroški prevoza in priprave vozila je končna cena našega testnega i10 znašala 15.280€

Okolje, v katerem i10 pokaže svoje najboljše lastnosti, je mesto. Njegovo temeljno poslanstvo je, da nam omogoča čim udobnejšo urbano mobilnost z čim manj stresa, to nalogo pa dobro opravlja. Mestnim malčkom sicer daljša potovanja niso pisana na kožo, kar drži tudi v primeru i10, pa vseeno niso neizvedljiva, ob upoštevanju večje porabe goriva pri višjih hitrostih.