Dr. Michael Livingston se zaveda pomena časa pri zagotavljanju nujne medicinske pomoči. S svojim osebnim vozilom Nissan GT-R s polno hitrostjo prispe k pacientom hitreje kot s službenim reševalnim vozilom. Težava pa je, da avto nima ustreznih oznak vozila na nujni vožnji, zato je dr. Livingston pri tem izpostavljen ne le tveganju prometne kazni, pač pa tudi nesreče, saj ga drugi udeleženci v prometu ne prepoznavajo kot interventno vozilo.

Da bi tovrstne težave preprečil, je zaprosil za status vozila na nujni vožnji za svoj Nissan GT-R. V skladu z avstralsko zakonodajo so namreč lahko določena vozila opremljena z rotacijskimi lučmi in sirenami, kadar se odzivajo na klic v sili. Vozniki se udeležijo ustreznega treninga za vožnjo v nujnih situacijah, obenem pa jim med nujno vožnjo ni potrebno upoštevati določenih predpisov.

Toda avstralsko ministrstvo za promet je Livingstonovo prošnjo zavrnilo, v utemeljitvi pa so napisali, da so »moški vozniki pogosteje nagnjeni k vožnji pri visoki hitrosti in tveganemu vedenju.«

Dr. Livingston se ob tem sprašuje, zakaj mu ni omogočena enaka zaščita, kot ostalim vozilom na nujni vožnji, ministrstvo pa odgovarja, da se želeni status načeloma odobri le vozilom, ki so del državne mreže intervencijskih služb. Vseeno dr. Livingstona to ne odvrača od njegove hitre pomoči z Nissanom GT-R.