Na poledenelih predelih je nizek koeficient oprijema med pnevmatiko in podlago, kar pomeni povečano nevarnost zdrsa vozila. Na takih mestih je zavorna pot daljša, zato je potrebno vožnjo prilagoditi zimskim razmeram, poznati pa moramo tudi stanje pnevmatik.

Ne glede na to, kakšen avto vozite, bodisi s štirikolesnim pogonom ali z najsodobnejšimi varnostnimi sistemi, poledica na cesti predstavlja nevarnost zaradi morebitne izgube oprijema in nadzora. Že malo snega ali dežja, ki bo zmrznil na cestišču, je dovolj, da na primer mostovi ali nadvozi postanejo past za avto. Statistični podatki kažejo, da se prav ob rahlejšem sneženju zgodi največ prometnih nesreč, ker so vozniki bolj sproščeni in manj previdni kot ob močnem sneženju. Vzrok za številne hude nesreče je ravno pretirana samozavest v kombinaciji z neustreznimi gumami. Nekateri vozniki menijo, da imajo dovolj izkušenj za zimsko vožnjo in da lahko vozijo z enako hitrostjo, kot ob običajnih razmerah na cesti, vendar to ne drži. Ledena cesta je nevarna in nepredvidljiva tudi za najbolj izkušene voznik.

S pomočjo znanja fizike in kemije pa lahko tudi predvidevamo, kateri predeli ceste so bolj dovzetni za poledico. Najverjetneje bomo na cesti naleteli na poledico ponoči in zjutraj, ko so temperature nižje, v senčnih legah pa se lahko poledica obdrži tudi podnevi. Med najbolj izpostavljene predele spadajo mostovi in nadvozi. Tam namreč vozišče zamrzne pred ostalimi cestnimi površinami. Običajna cesta je hladnemu zraku izpostavljena le od zgoraj, mostove pa veter in mrzel zrak obdajata z vseh strani. Ko se temperatura zniža, se bo most ohladil hitreje kot običajna cesta, sneg se bo nabiral z večjo hitrostjo in pojavile se bodo poledenele površine. Največja nevarnost za voznike je element presenečenja, saj zaradi razmeroma kopne ostale ceste niso pripravljeni na nenaden pojav ledu. Posledice tega presenečenja so lahko katastrofalne, saj se pri veliki hitrosti zgodita izguba nadzora in trk v oviro. Pri tem obstaja velika nevarnost naleta, saj se z enako situacijo soočijo tudi ostali vozniki, ki ne morejo preprečiti trčenja v vozilo, ki je prvo izgubilo nadzor.

Potencialno nevarnost v zimskih mesecih predstavljajo tudi ceste s strmimi spusti, saj sile trenja med kolesi in cesto niso dovolj močne, da bi premagale gravitacijo in upočasnile ali ustavile avtomobil na ledu. Nevarni so tudi poledeneli ovinki, ki onemogočijo vozniku ohranjati načrtovano smer avta, pa tudi mesta, kjer je potrebno zavirati ali ustaviti avto, denimo križišča ali semaforizirani predeli ceste. Hkrati se bo na cestah z redkejšim prometom lažje nakopičilo več snega ali ledu kot na cestah z gostejšim prometom. Tudi predori veljajo za nevarne, še posebej, ko jih voznik zapusti, saj lahko tudi tu nastopi element presenečenja. Vremenske in prometne razmere niso nujno enake na obeh straneh predora.

Tudi kadar nam je vreme v zimskih mesecih naklonjeno, moramo poskrbeti, da je naš avto ustrezno opremljen za zimo, pred potovanjem pa se prepričajmo o vremenski napovedi za celotno razdaljo, kjer bomo potovali, vključno s temperaturami in možnostjo padavin.

Med samo vožnjo zmanjšajmo hitrost in jo prilagodimo razmeram ter se izogibajmo situacijam, v katerih bi morali močno zavirati.