Če se mi je Peugeot 3008 zdel kot avto Jamesa Bonda, je njegov manjši in elegantnejši sorodnik 308 nekaj, kar bi vozilo Bondovo dekle. In s tem ne mislim nič slabega.

Peugeot 308 je v tretji generaciji doživel temeljito preobrazbo, del tega je tudi nova podoba Levje družine, s katero je znamka postala nekoliko slovenska.

Prva generacija 308 je luč sveta ugledala leta 2007, kot naslednica družinskega avta 307. Če je doživela precejšnjo prenovo že z drugo generacijo, je razlika toliko očitnejša v tretji generaciji, ki sta jo zaznamovali dve prelomnici: model je tokrat znanilec nove identitete znamke, dobil pa je tudi možnost elektrificiranega pogona.

Novo tristoosmico bo tudi neizurjeno oko takoj prepoznalo in ločilo od preostalih družinskih članov že na prvi pogled. Masko namreč krasi popolnoma nov logotip, kakršnega bodo postopno dobili tudi drugi modeli, vendar je 308 prvi z emblemom profila levje glave namesto leva na zadnjih nogah. Peugeotov znak se je skozi 120-letno zgodovino znamke večkrat spremenil, tokratna preobrazba pa je za nas Slovence toliko pomembnejša, saj je novi logotip deloma plod slovenskega znanja – izdelujejo ga namreč v slovenski tovarni Hella Saturnus.

Levček 308, kot mu rada rečem, pa ima zame poseben pomen še iz drugih razlogov. Pred dobrim letom sem postala članica žirije WWCOTY – Svetovni avto leta po izboru žensk, ki jo sestavljamo avtomobilistične novinarke iz več kot 40 držav po vsem svetu. Naša naloga je natančno spremljati avtomobilski trg in med novostmi posameznega leta izbrati avto, ki s svojimi lastnostmi najbolj izstopa in prepriča. Po obsežnih testih in primerjavah smo v marcu napravile ožji izbor, izbrale zmagovalce posameznih kategorij in nazadnje še absolutnega zmagovalca. Priznati moram, da je bila odločitev izjemno težka, saj so se v vrh uvrstili precej enakovredni kandidati. Vsak je imel kakšno lastnost, ki je bila posebej pohvalna, toda misli so se mi vedno znova vračale k Levčku in njemu sem na koncu namenila svoj glas. Kolegice v žiriji so se odločile podobno in na mednarodni praznik enakopravnosti žensk smo novi Peugeot 308 razglasile za absolutnega zmagovalca letošnjega izbora.

Ker je bilo moje prvo srečanje s 308 omejeno na le nekaj minut in kilometrov ter zaznamovano s tesnobo poznega koronskega obdobja, sem se zato toliko bolj veselila, da bova z zmagovalcem lahko preživela skupaj nekaj dni. Da je šel moj glas v pravo »skrinjico« sem se ponovno prepričala že takoj, ko sem ga spet videla. Sodobne linije mu dajejo pridih elegance, značilno identiteto znamke pa razkrivata levja čekana na prednji maski in krempeljci v zadnjih lučeh. Splošen vtis je izjemno impozanten in nadvse privlačen, v primeru mojega Levčka je dodaten poudarek prispevala še prikupna barva – modra Vertigo.

Notranjost je zasnovana v skladu s Peugeotovo trenutno filozofijo i-Cockpita in daje prijeten občutek ovitosti in domačnosti. Ergonomija, nad katero sicer visoki vozniki niso navdušeni, mi je zelo ustrezala, še posebej mi je všeč manjši prirezan volan. Digitalni merilniki za volanom so prikazani v tridimenzionalnem načinu, v splošnem je potniška kabina precej podobna manjšemu bratcu 208, občutna razlika pa je na vrhu sredinske konzole. Tam sedi 10-palčni zaslon na dotik, s katerim upravljamo informacijsko-zabavni sistem in je tokrat prvič v celoti v slovenščini. Pod zaslonom je nameščenih pet stikal i-Toggles, ki jih lahko po želji naravnamo za upravljanje najpogosteje uporabljanih funkcij in imamo tako priročno bližnjico denimo do radia, najpogosteje klicanih telefonskih stikov in podobno. Pod zaslonom infotainmenta najdemo danes že skoraj nepogrešljivo indukcijsko ploščo za brezžično polnjenje telefona.

Potniki na zadnjih sedežih imajo dovolj prostora za razmeroma spodobno potovanje, če niso previsoki, s pohvalno prostornostjo pa se ponaša prtljažnik, ki sprejme vsaj 412 litrov prtljage, s podrtjem sedežev to številko povečamo na 1.323 litrov, v predal pod prtljažno dno pa lahko stlačimo še za 28 litrov reči. V praksi to pomeni prtljažnik, ki je večji kot je videti. Brez težav sem vanj naložila (sicer deloma upognjeno) veliko vzmetnico, čeprav mi je skeptik v družini odsvetoval sploh poskusiti, češ da tako ali tako ne bo šlo. Z Levčkom sva mu dokazala nasprotno.

Med dodatke, ki so se še ne tako dolgo nazaj zdeli znanstvena fantastika, zdaj pa vse bolj spoznavamo njihovo uporabnost in bodo kmalu tudi neobhodni, pa spada glasovni pomočnik OK Peugeot. Žal trenutno še ni na voljo v slovenščini, toda ko sem sistem naravnala na angleški jezik, sem se lahko z Levčkom v angleščini tudi pogovarjala. Mimogrede, elegantni Francoz ima tudi smisel za humor - če smo malce hudomušno razpoloženi in mu ukažemo karkoli nenavadnega ali pa rečemo kaj, kar bi človeškega sogovornika užalilo, nam bo Levček odgovoril s priljubljeno rimo angleško govorečih otrok: »I'm rubber, you're glue, your words bounce off me and stick to you,« kar je angleška različica slovenske replike na žalitev »To si ti, kaj sem pa jaz?«

Levček pa ni zabaven samo takrat, ko ga poskušamo užaliti, pač pa tudi takrat, ko ga vozimo. Lega na cesti je zelo dobra, v ovinkih je okreten, ne nagiba se pretirano, neravnine pa spodobno pobira. Enako kot sem sama uživala za volanom, so v udobju potovanja uživali tudi potniki. Za pogon je skrbel 1,3-litrski bencinski motor z močjo 96 kW, povezan z osemstopenjskim samodejnim menjalnikom, poraba pa je nihala med 6 in 7 litri na 100 prevoženih kilometrov.

Če želimo novega 308 vsak dan občudovati v svoji garaži, moramo pripraviti vsaj 28.540 evrov za osnovno izvedbo, »moj« Levček pa je imel še za dobre tri tisočake dodatne opreme, zato je njegova končna cena 31.690 evrov.

Kot sem omenila že v začetku, ima Peugeot 308, Svetovni avto leta po izboru žensk, Levček, zame nekoliko drugačen pomen in posebno mesto. Po najinem živahnem tedenskem druženju, ki je vključevalo obisk predstave Marka Žerjala z mojim najmlajšim, prevoz moje najstarejše na koncert 5 Seconds of Summer in še kakšen nepozaben trenutek, pa mi je s svojim prispevkom k mojim podvigom še nekoliko bolj prirasel k srcu.