Opel Grandland je pred kratkim doživel medgeneracijsko prenovo, ki pa je tolikšna, da deluje kot povsem nov avto. Sicer pa je to največji Oplov terenec, ki je nadomestil Zafiro.

Prenovi sredi življenjskega cikla modela radi rečemo facelift in tu je ta izraz še kako prikladen. Novi Grandland ima namreč popolnoma nov obraz, z značilno Oplovo masko Visor, ki smo jo prvič srečali na Mokki, navdihnila pa jo je Manta iz sedemdesetih let prejšnjega stoletja. Slučajno sem imela priložnost sesti za volan prenovljenega SUV-ja že v toplih jesenskih dneh, ko sem asistirala novinarskemu kolegu iz sosednjega uredništva in spotoma posnela še nekaj fotografij.

Ko sem namreč sama dobila Grandlanda na tedensko druženje, je zima že pošteno kazala svoje okrutne zobe. Praktično vsakič, ko sem prišla do avta na parkirišču, sem ga morala najprej omesti, po dnevu najhujšega snežnega meteža pa sem ga morala dobesedno izkopati iz snega, da sem lahko odprla vrata.

Nikoli v življenju nisem bila tako vesela, da sedam v terenca. Seveda ga je bilo potrebno očistiti snega, a ko je bilo to urejeno in ko je bil dovoz očiščen, sem se veliko lažje odpeljala po opravkih, kot bi to storila z manjšim avtom. Zaradi obilnega sneženja so bili ob cesti in ob priključkih na glavno cesto visoki kupi snega in zahvaljujoč visokemu položaju sedenja sem skoraj videla čeznje. Prav tako niso Grandlandu predstavljale nobenih težav površno splužene javne površine podeželskega slovenskega mesteca.

Čeprav predhodnika sodobnega Grandlanda, niti Zafire, nisem vozila, pa so mi poznavali razkrili, da je bil ob prenovi deležem močne predelave v smeri digiralizacije. Merilniki so digitalni, zaslon infotainmenta pa razkriva Oplovo sorodstvo s Peugeotom. Oba zaslona sta povezana v skupnem ohišju, ki je nekoliko upognjeno z namenom boljše ergonomije za voznika. Ostalo je še nekaj fizičnih gumbov in tipk, med drugim za glasnost in klimo, pod njimi pa je polička za brezžično polnjenje telefona.

Kljub osveženemu videzu in tehnološkemu napredku pa križanec ne more skriti svoje usode, ki jo deli s karoserijskimi brati – da je idealna izbira za umirjenega in starejšega voznika, ki se nekoliko težje skobava v avto in iz njega, obenem pa nima želje po hitrostnem izživljanju. Z umirjeno vožnjo bo 1,2-litrski trivaljnik, povezan z osemstopenjskim menjalnikom in močjo 96 kW, porabil dobrih 6 litrov na sto kilometrov, poraba pa se bo seveda povečala, če bomo malce bolj pohodili na plin, pa seveda tudi v zimskih mesecih. K varčni vožnji nam lahko pomaga tudi izbira programa eko. Na običajnih cestah je lega dobra, v ovinkih pa je nekoliko več nagibanja, kot bi si želeli.

Kot se za križanca spodobi, je v njem solidno dovolj prostora tako na zadnjih sedežih, še bolj pa v prtljažniku. Ta meri v svoji osnovni obliki 514 litrov, s podiranjem sedežev pa se prtljažni prostor poveča na 1625 litrov. Grandlandova oprema Ultimate omogoča še električno odpiranje in zapiranje prtljažnih vrat, ki jih odpremo z zamahom noge pod zadnjim odbijačem.

Paket opreme Ultimate je najbolje založen v ponudbi, ki med drugim vsebuje paket Night Vision, nočni pogled, ki na voznikovem zaslonu izriše zaznanega slabo vidnega pešča in večjo žival. Tu je še pohvalen aktivni tempomat s samodejnim vodenjem med črtami in 360-stopinjska kamera in pa nočni pogled, ki na zaslonu pred voznikom izriše sliko pred avtomobilom in z rdečim okvirčkom opozori na slabo vidnega pešca.

Osnovna cena za Opel Grandland Ultmate znaša dobrih 43 tisoč evrov, z dodatki, ki jih je imel naš tesni avto, pa so še kovinska siva barva, 18-palčna delno črna lita platišča, nočni pogled in električno odpiranje prtljažnih vrat, kar je skupaj naneslo na 45.430 evrov.