Na Univerzi v Liverpoolu so opravili raziskavo, s katero so razvili dve vodilni teoriji, ki pojasnjujeta, zakaj nas vonj bencina tako privlači. Prvi razlog je psihološke narave, imenovan tudi Proustov fenomen, po francoskem pisatelju Marcelu Proustu, ki je precejšen del svojega znamenitega romana namenil opisu spomina, ki ga protagonistu obudi okus peciva, kakršnega je jedel v mladosti. Gre za hipotezo, da določen vonj lahko sproži žive spomine na določene dogodke ali obdobja v preteklosti.

Znanstveniki pojasnjujejo, da je naš center za voh in zaznavo vonjev blizu predela v možganih, ki je odgovoren za spomin in čustva. Zaradi bližine je možno, da se nam vonj, ki sam po sebi ni prijeten ali karkoli posebnega, zaradi pozitivnega spomina, povezanega z njim, zdi prijetnejši, kot je v resnici. Ta spomin pa je lahko karkoli – lahko gre za oddaljen spomin na družinski izlet z avtomobilom, ali pa spomin na našo prvo samostojno vožnjo.

Drugi razlog temelji na fiziološki teoriji. Bencin vsebuje zelo majhne količine benzena. Raziskovalci so postavili hipotezo, da benzen omrtviči naš mezolimbični sistem, znan tudi kot pot nagrajevanja, kar za kratek trenutek daje prijeten občutek. Benzen lahko najdemo tudi v lepilu, tobačnem dimu in barvah, kar so prav tako snovi, ki se nekaterim ljudem zdijo prijetnega vonja. Kot lahko ugibamo, benzen ni ravno zdravju koristen. V visokih količinah lahko povzroči simptome, kot so glavobol, drhtenje, nepravilen srčni utrip in celo nezavest.

Vendar ni razloga za preveliko paniko, tudi če spadamo med tiste, ki uživamo v vdihavanju hlapov na bencinski črpalki. Bencin vsebuje zelo malo benzena, a vseeno pretirana izpostavljenost ni dobra. Zahvaljujoč BMW-ju pa se ljubiteljem bencinskega vonja ne bo več treba izpostavljati nevarnosti. Bavarski proizvajalec naj bi namreč razvijal zunanjo dišavo za avto, ki se bo sprožila, ko bo vozilo zaznalo bližino ključa. Koncept se zdi zanimiv, sploh ko pomislimo, da bo vonj bencinskih hlapov ponesel tudi v električno dobo.