Novi Duster tudi v drugi generaciji dokazuje, da s terencem ni nujno povezana visoka cena. Poteze so še vedno prepoznavo Daciine, najbolj opazna pa je sprememba v prednjem delu. Na prenovljeni maski z belimi poudarki najdemo nov logotip, ki ga namesto značke z napisom Dacia sestavljata veliki črki D in C. Z medgeneracijsko prenovo je dobil Duster še novo grafično podobo žarometov, LED dnevnih luči in zadnjih luči v obliki ležeče črke Y. Vzdolžna strešna nosilca sta del serijske opreme že v izhodiščni izvedbi. Za še bolj terenski vtis je v našem primeru poskrbela olivno zelena vojaška barva karoserije, uradno imenovana Lichen Kaki.

Notranjost je razmeroma udobna, vendar precej minimalistična. Presenetilo me je, da so se pri Dacii odločili opustiti eno izmed svojih izvirnih in edinstvenih rešitev – držalo za telefon ob volanu in USB vhod v njegovi neposredni bližini. A ker se verjeto vse več voznikov odloča za možnost zrcaljenja telefona ali uporabo funkcije Android Auto, se je najbrž funkcionalnost nekoč dobre pogruntavščine precej zmanjšala. Ergonomija voznikovega mesta je dobra, sredinska konzola je nizka in vsebuje prestavno ročico, ročno zavoro, prostor za dve pijači in poličko za telefon ali drobnarije. Nad njo so priročni fizični gumbi za klimo, nad njimi pa preprost informacijsko zabavni zaslon. Za volanom je še dodaten zelo pregleden digitalni zaslon z merilnikom hitrosti in vrtljajev, med njima pa je prostor za podatke potovalnega računalnika – enostavno lahko preklapljamo med povprečno porabo, prevoženimi kilometri in predvidenim preostalim dosegom. V splošnem daje notranjost močan terenski občutek, a kljub robatosti deluje prijetno.

Na zadnji klopi je uradno sicer prostora za tri potnike, a če gre za nekoliko večje posameznike, se bosta zares udobno peljala dva. Nekoliko bolj drobni pa se bodo čisto spodobno peljali tudi trije. Prtljažnik ima osnovne prostornine okoli 470 litrov, ki jo s podrtjem zadnjih sedežev povečamo na skoraj 1600 litrov.

Pod pokrovom motorja je 1,5-litrski dizelski agregat, povezan z ročnim menjalnikom, kar nosi potencial za sprejemljivo nizko porabo, ki jo ob varčni vožnji obdržimo pri okoli petih litrih, če pa Dusterja nekoliko bolj priganjamo po avtocesti, bo pa poraba zlezla na 6 litrov na 100 kilometrov. Možnost štirikolesnega pogona pomeni lažje premagovanje blagih brezpotij in večjo zanesljivost na spolzkem terenu, hkrati pa botruje tudi kanček višji porabi goriva. V paketu opreme Journey je tudi nabor asistenčnih sistemov, ki omogočajo nekoliko večjo preglednost in nadzor nad avtom, kot na primer sistem za nadzor slepega kota in vzvratna ter bočne kamere.

Dacia sicer ni in še zlepa ne bo sinonim za prestiž, zato vanjo vedno sedemo s skromnimi pričakovanji ali celo sploh brez njih. Morda prav zato tudi vedno preseneti. Je namreč zanesljivo in trpežno delovno živinče, sploh na čudovitih slovenskih cestah, z novimi estetskimi posegi pa je dobila tudi precej elegantnejši in sodobnejši pridih. Če k temu prištejemo še dostopno ceno, ki se brez dodatne opreme začne že pri slabih 20 tisočakih, pa lahko govorimo o zmagovalni kombinaciji.