Če kdo ne razume primerjave s čevlji, naj pojasnim. Športni copati so nekaj desetletij nazaj spadali izključno k športnim oblačilom, ali v najboljšem primeru h kavbojkam. V zadnjem času pa razgledane ženske vse manj čutimo potrebo po vsiljenih manifestih ženstvenosti, ker znamo biti samozavestne in ženstvene tudi s kratkimi lasmi in udobno obutvijo. Zlasti pri mlajših ženskah se vse bolj uveljavlja kot modni trend udobni športni copati ob krilu ali obleki in ker to nosijo z ustrezno mero samozavesti, zgledajo dobro. Enako je z novim Levčkom 408. Če bi v kakšnem drugem obdobju zanj rekli, da je videti, kot bi ga srake skupaj nanosile, je danes popolnoma v trendu in oko sodobne voznice se ga ne more nagledati. Je kombinacija različnih segmentov, privlačen in eleganten kot kupe, vendar brez neudobja in nepraktičnosti omenjenih segmentov.

V sprednjem delu je zelo podoben Peugeotu 308. Ima enak levji svetlobni podpis z dnevnimi lučmi v obliki čekanov, detajli na prednji maski, ki so odvisno od paketa opreme kromirani ali v barvi karoserije, sredi maske pa počiva nov logotip. Obliko je navdihnil fastback, kar pomeni spuščeno strešno linijo v zadnjem delu, vendar bolj postopno kot pri pravem fastbacku. V primerjavi s 308 in 3008 je pridobil nekaj centimetrov v dolžino, daljša je tudi medosna razdalja, ki pomeni več udobja za potnike zadaj. Zaradi višjega odmika od tal se sedi nekoliko višje, kar kaže na njegovo spogledovanje s segmentom SUV. Levje poteze vidimo tudi zadaj – že znane krempljaste zadnje luči, nad njimi pa je strešni spojler v obliki mačjih uhljev.

Notranjost je praktično enaka kot pri 308, zasnovana v skladu s Peugeotovo trenutno filozofijo i-Cockpita in daje prijeten občutek ovitosti in domačnosti. Ergonomija, nad katero sicer visoki vozniki niso navdušeni, mi je zelo ustrezala, še posebej mi je všeč manjši prirezan volan. Digitalni merilniki za volanom so prikazani v tridimenzionalnem načinu, na vrhu sredinske konzole pa je 10-palčni zaslon na dotik, s katerim upravljamo informacijsko-zabavni sistem. Ta bo z zapletenimi funkcijami navdušil strastne privržence najnovejših tehnologij, starejši od 40 pa utegnejo potrebovati nekoliko več časa, da se nanj navadijo, oziroma obstaja precej možnosti, da se z njim sploh ne bodo ukvarjali. Pod zaslonom je nameščenih pet stikal i-Toggles, ki jih lahko po želji naravnamo za upravljanje najpogosteje uporabljanih funkcij in imamo tako priročno bližnjico denimo do radia, najpogosteje klicanih telefonskih stikov in podobno. Pod zaslonom infotainmenta je indukcijska plošča za brezžično polnjenje telefona.

Prostornost zadnjih sedežev je povprečna – višji se bodo pritoževali tudi tu, kot se povsod, manjši in povprečni potniki pa bodo čisto zadovoljni. V prtljažnik lahko spravimo 454 litrov krame. Prostornina bi sicer lahko znašala 536 litrov, vendar si 65 litrov prilastijo baterije hibridnega pogona, dodatnih 17 litrov pa nizkotonec ozvočenja Focal za doplačilo. Če podremo zadnje sedeže, se prostornina poveča na 1528 litrov.

Peugeot 408 sicer ponuja različne pogonske možnosti, moj testni primerek je bil priključni hibrid. Pogon je sestavljen iz 1,6-litrskega bencinskega motorja in elektromotorja, ki skupaj proizvajata 162 kW moči, povezana pa sta z osemstopenjskim samodejnim menjalnikom. Baterija s kapaciteti 12,4 kWh pa naj bi po tovarniških podatkih zadostovala za 63 km dosega, v praksi pa je ta številka za okoli 15 km nižja. Seveda svoje naredijo tudi vremenski pogoji in način vožnje. S porabo je sicer tako, kot pri vseh priključnih hibridih. Če bomo dnevno prevozili manj kot 40 km in ga vso noč polnili ter se potemtakem vozili pretežno na elektriko, bo poraba 1 liter na 100 km. Če pa bomo šli z njim na daljšo pot, kjer ne bomo imeli niti možnosti niti časa polniti (ne pozabimo, PHEV-i že po naravi nimajo možnosti hitrega polnjenja), pa bo poraba okoli 7 litrov pri kombinirani vožnji. Lega na cesti je zelo dobra, v ovinkih je okreten, ne nagiba se pretirano, neravnine pa spodobno pobira.

Kakorkoli že obrnemo, največji atribut Peugeotove Šritistoosmice je njegov privlačen videz. Čeprav ga znamka marketira kot avto za hedonistične moške srednjih let (ne vem, zakaj), se mi prav zaradi tega zdi tipičen avto za ženske. Ne zato, ker bi nam bil pomemben samo videz avta, pač pa zato, ker smo navajene, da se za lepim videzom ponavadi ne skriva nič uporabnega. Ali pa vsaj pogojno uporabnega. (Delno) šalo na stran, 408 je res lep in pogojno uporaben avto, če do njega nimamo pričakovanj, ki so izven njegovega dometa. Še cena: za tole izjemno privlačnost moramo odšteti okoli 48.000 evrov. Nekoliko manj, če se (priporočam) odločimo za ne-PHEV različico. Lahko pa počakamo na elektriko, ki zna biti tudi zanimiva.