Preden se poglobimo v podrobnosti: čeprav razumem filozofijo priključnih hibridov, to ni pogon, ki bi ga izbrala. V idealnem scenariju naj bi PHEV združeval »najboljše obeh svetov«, toda v praksi je ponavadi bolj skupek kompromisov, kjer so vsi udeleženci na koncu nezadovoljni. Kuga pa lastno ročno pomete s tovrstnimi predsodki in pokaže, da je dejansko mogoče v enem avtu združiti določene prednosti obeh vrst pogona.

Ford Kuga je eden izmed tistih avtomobilov, ki imajo vsaj za slovenska ušesa izjemno neposrečeno ime, a hkrati izjemno navdušujoče vozne lastnosti. Čeprav v slovenščini njeno ime zveni nekoliko nerodno, pa gre le za predelan zapis besede cougar, ki pomeni divjo mačko pumo in ki je bilo tudi ime nekega drugega Fordovega modela na prelomu tisočletja. Kakorkoli že, Kuga se je svetovni javnosti prvič predstavila leta 2008, po desetletju in pol je sredi svoje tretje generacije, ki je pomenila velik preskok tako v dizajnu kot tudi v pogonu. Kuga tretje generacije je nekoliko večja in elegantnejša, pogon pa je elektrificiran.

Potniška kabina je prostorna in precej digitalizirana, omeniti velja brezžično polnilno postajo za mobilni telefon, ob njej pa sta tudi USB vhoda A in C, ki služita tako polnjenju kot tudi povezljivosti naprave in informacijskozabavnega sistema. Kot se za križanca spodobi, je položaj sedenja višji in udoben, voznikov sedež je električno nastavljiv po višini in globini, ima pa tudi prilagodljivo ledveno oporo. Na sredinski konzoli je že znan okrogli izbirnik smeri vožnje, ob njem pa so še odlagalne površine za pijačo in drobnarije. Sredi armaturne plošče je zaslon infotainmenta, pod njim pa fizični gumbi za upravljanje s klimatsko napravo ter zračniki. Za ogrevanim volanom je digitalni zaslon z merilnikom hitrosti ter podatki o vožnji in stanju avtomobila. Prostornost se nadaljuje tudi na zadnjih sedežih, prtljažnik z avtomatskimi vrati ima osnovne prostornine 475 litrov, po potrebi pa lahko tovorni prostor povečamo z zloženjem zadnjih sedežev.

Dogajanje pod pokrovom motorja pa ponovno dokazuje, da je Ford med najboljšimi, ko je treba povezati vozniško in potovalno udobje in varčnost. Med najinim tedenskim druženjem je imela Kuga porabo 4,3 litra na 100 km/h med vožnjo izven mesta, pa tudi na avtocesti se ni povzpela čez 4,9 litra. Za pogon skrbi 2,5-litrski atmosferski motor v kombinaciji z elektromotorjem. Njuna skupna moč znaša 165 kW. Priključnohibridna Kuga lahko ob vsakodnevnih vožnjah služi praktično kot električno vozilo. Baterija namreč omogoča 70 kilometrov električne vožnje, kar lahko zadošča tudi za nekaj dni kratkih voženj po mestu do službe in trgovine, za daljše vožnje in potovanja pa je tu 45-litrska posoda za gorivo, ki ponuja skoraj 800 kilometrov vožnje brez postanka na bencinski črpalki.

Na cesti je Kuga zanesljiva sopotnica z bogatim naborom asistenčnih sistemov, ki voznika ne pustijo na cedilu. Pohvaliti velja kamero z dobro ločljivostjo, prav tako pa ne smem pozabiti omeniti projekcijskega zaslona, ki ga je mogoče ustrezno prilagoditi voznikovemu vidnemu polju, zelo enostavno pa se ga s pritiskom na gumb na sredinski konzoli tudi izklopi, če se zdi vozniku moteč. Vozne lastnosti so za voznico ali voznika, ki spada v domnevno ciljno skupino kupcev Kuge, več kot odlične. Speljevanje je zahvaljujoč elektromotorju uglajeno, tiho in hitro, preklapljanje med električnim in bencinskim načinom vožnje pa je neopazno. Tudi pri višjih hitrostih je vožnja sproščujoča in prijetna, hitrosti se ne občuti pretirano.

Ford se je zavezal k popolni elektrifikaciji flote pred koncem desetletja, zato imajo vsi njegovi novi modeli določeno stopnjo elektrificiranega pogona. Medtem ko so bili prvi električni poskusi nekaterih proizvajalcev nekoliko manj posrečeni, je videti, da Modri oval že od začetka ve, kaj napraviti in kako. Zdi se, da PHEV Kuga ne pušča prostora za kompromise, rezervoar za gorivo ni na račun električnega pogona nič manjši, poraba pa tudi ob povsem prazni bateriji ne poskoči in ostaja pod 5 litri. Še vedno pa ostaja – tako kot vsi priključnohibridni križanci – avto, ki bo svoj potencial vendarle najbolje izkoristil živeč v hiši na podeželju, kjer se bo lahko polnil v udobju svoje lastne garaže.

In cena? Ta je nekoliko manj navdušujoča, a glede na obilen paket opreme še vedno sprejemljiva. Vstopni model Kuge s šibkejšim motorjem, ročnim menjalnikom in manj opreme je lahko naš že za dobrih 28 tisočakov, priključnohibridna Kuga z avtomatskim menjalnikom in opremo ST-line, kot je bila moja tokratna sopotnica, pa stane približno 50 tisočakov. Morda se sliši veliko, ampak v objemu velike mucke se zavemo, da je vredno vsakega evra.