Ne morem si kaj, da se ne bi pohvalila, da sem bila ena prvih Slovenk in Slovencev, ki sem vozila novega Avengerja. Stellantis je namreč članice žirije Svetovni avto leta po izboru žensk povabil v italijanski Balocco, kjer smo Jeepovo prvo električno vozilo preizkusile na različnih terenih. Takrat je najino druženje trajalo le en dan, tokrat pa sva skupaj preživela ves teden.

Jeep je čistokrvna ameriška znamka, skoraj nekakšen sinonim pravega, klenega ameriškega avtomobila. In k temu seveda spadajo požrešni bencinski motorji z velikimi rezervoarji, narejenimi za ameriška brezpotja, kjer so bencinske črpalke posejane tudi več sto kilometrov narazen. Novi Avenger je v svojem bistvu popolno nasprotje vsega tega, obenem pa uspešno sledi dediščini znamke, čeprav so nekateri poznavalci znamke vsaj sprva nejeverno zmajevali z glavo, češ, kaj so naši vzhodni sosedje napravili iz te ameriške ikone. V enem izmed pogovorov, ki se je vrtel prav okoli tega, sem se pošalila, da so se nemara »maščevali« za ameriški dodatek ananasa na italijansko pizzo. Tu velja poudariti, da sem sama navdušena privrženka tega sadeža na moji najljubši jedi, zato vsaj z moje strani primerjava ni imela negativnih konotacij. Tako kot so Američani vzeli nekaj italijanskega in ga z dodatkom izboljšali, so enako storili tudi Italijani in nečemu ameriškemu dodali svojo esenco.

Avengerja so v celoti zasnovali in razvili v Italiji, toda z jasno nalogo: v dobre štiri metre dolžine, s čimer je tudi najmanjši model znamke v zgodovini, so morali stlačiti sto odstotkov Jeepa. Pripadnost znamki je oblikovalcem uspelo zajeti s potezami zunanjosti, kjer opazimo prepoznavne linije, a s sodobnim pridihom. Pomemben del Avengerjevega kompleta prednosti je funkcionalen dizajn, ki omogoča 360-stopinjsko zaščito s plastičnimi oblogami na najbolj izpostavljenih točkah za preprečevanje vidnih poškodb pri trkih z zelo nizko hitrostjo.

Avenger ima živahen in zabaven značaj, kar dokazujejo različne možnosti barvnih odtenkov, katerih imena izvirajo v naravi, možne pa so tudi različne grafične prilagoditve prednje maske, strehe in pokrova motorja. Nenazadnje so za zabavo z avtom poskrbeli tudi easter eggi, presenečenja, ki so jih oblikovalci skrili na različna mesta v zunanjosti in notranjosti. Eno izmed posebej simpatičnih presenečenj je glavni oblikovalec Daniele Calonaci namenil kot poklon svojemu sinu – v spodnjem kotu vetrobranskega stekla je silhueta fantka, ki s teleskopom opazuje ozvezdje v nasprotnem kotu stekla. Podobnih skritih presenečenj je več kot deset.

Pridih igrivosti opazimo tudi v potniški kabini v obliki živahnih detajlov v barvi karoserije, v našem primeru rumenih, za prijetno vzdušje v mraku pa poskrbi cel barvni spekter odtenkov ambientalne osvetlitve, ki ni tam zgolj zaradi estetskega učinka. Horizontalna svetlobna linija čez dolžino armaturne plošče je namenjena zmanjšanju napora oči, diode ob straneh pa pri bočno parkiranem vozilu v mraku opozarjajo ostale udeležence v prometu na odprta vrata. Še nekoliko več zabave se zgodi v prvem križišču, ko nakažemo smer. Smernik namreč nima klasičnega zvoka, pač pa spominja na eno izmed tolkal pop-rock zasedbe. V potniški kabini ponujajo odlagalna mesta 34 litrov prostora, kar je dvakrat toliko, kot v večini drugih avtomobilov, prtljažnik pa meri 355 litrov.

Novi Avenger je kljub električnemu pogonu stoodstotni Jeep. Poganja ga 115 kW elektromotor s pogonom na prednji kolesi, energija pa je spravljena v bateriji s kapaciteto 54 kWh. Z dosegom 400 km in možnostjo hitrega polnjenja je še vedno primeren za podvige v naravi in brezpotja, kjer omogoča tudi zabavno in dinamično izkušnjo vožnje. Avenger je prvi Jeep s prednjimi pogonskimi kolesi, v standardni opremi pa ima nadzor spusta in sistem Selec-Terrain, ki omogoča izbiro med sedmimi različnimi načini vožnje glede na površino. Odmik od tal je 200 mm, pristopni kot meri 20 stopinj, odhodni pa 32 stopinj, kar predstavlja varno izkušnjo vožnje v vseh vremenskih pogojih in na vseh površinah.

Avenger se dobro znajde tako v mestu kot tudi na brezpotjih. Speljevanje je gladko in hitro, kot se za električni avto spodobi, lega na cesti in vodljivost sta pohvalna. Pospešek znaša po tovarniških podatkih 9 sekund, kar za električen avto ni ravno presežek, vendar je v praksi še vedno sprejemljivo živahen, sploh ko se spomnimo, da je njegov glavni atribut vožnja po brezpotju. Zlahka se prebija skozi blatni teren, premaguje pa tudi globoke kotanje. Pri tem mu je v pomoč sistem za nadzor oprijema na osnovi zaviranja, ki omogoča nekaj napredka, ko je eno kolo v zraku.

Po tedenskem druženju z Avengerjem sem se od njega kar težko ločila. Čeprav so mnenja o njem deljena in čeprav je deležen očitkov na račun italijanskega dotika pri snovanju pristnega ameriškega avtomobila, je simpatičen in prijeten avto. Četudi ne za vsak okus. Kot ananas na pizzi. Če ti je všeč, ga obožuješ, če ti pa ni, ga pa ne razumeš.