Modre opozorilne luči intervencijskih vozil so izum nacistov. Modra barva se namreč bolje širi v atmosferi in je zato dobro vidna od blizu. V predvojni Nemčiji pa so ugotovili, da je na drugi strani težje vidna iz letala, kar je bila v primeru napada velika prednost. Leta 1933 je zato Nemčija v pričakovanju bližajoče se vojne prešla z rdečih na modre opozorilne luči. Med drugo svetovno vojno so druge države sledile tej teoriji zatemnitve. Po vojni se je modra barva obdržala in se v petdesetih letih 20. stoletja po vsej Evropi uveljavila kot barva opozorilnih luči.

Rdeča je barva nevarnosti, zato so jo najprej uporabljali na vlakih in kasneje v avtomobilih kot zadnjo luč in opozorilno luč. Prav zato modra barva izstopa v morju rdečih luči v vsakdanjem prometu. Poleg tega se barva skorajda ne pojavi v naravi, ki obdaja ceste, in zato takoj izstopa. Prav tako bolje prebija meglo in je bolj viden pri močni sončni svetlobi. V mnogih državah, na primer v ZDA, je rdeča prednostna za reševalna vozila, kljub izsledkom več študij, ki priporočajo modro. Rdeča se včasih uporablja kot druga barva v Evropi, na primer na Madžarskem.

V 40-ih letih prejšnjega stoletja so se pojavile rotacijske luči, ki so bolj pritegnile pozornost v prometu. V 80-ih letih so se pojavile bliskavice in dvojne bliskavice, ki ne potrebujejo gibljivih delov. Danes se uporablja LED tehnologija, ki je tako močna, da ima nočni način za preprečevanje zaslepitve ljudi.