Za začetek se malce pomudimo pri imenu. Da bi ga povsem razumeli, moramo najprej pojasniti poreklo avta. Prihaja iz Geelyjevega hlevčka, zato je bil spočet kot Geely CX11, do rojstva pa so mu sestavili sedanje ime. Sestavljeno je iz interne kode znamke Lynk, ki se nanaša prepletenost in povezanost avtomobilov, dodatek & Co pa nima kakšnega določenega pomena, pripeli so mu ga zgolj zato, da bi imenu dodali živahen in sodoben zven. Celotno ime je menda nastalo med vožnjo Geelyjevih vodstvenih delavcev v taksiju, ki so se poigravali z imeni modnih znamk kot sta Pull & Bear in Abercrombie & Fitch ter pri njih črpali navdih za ime novega avtomobila. Ime znamke je bilo uradno registrirano le tri dni po pogovoru v taksiju.

Neobičajno ime za neobičajen avto. Da imamo opravka z avtom, ki izstopa iz množice, so dokazovali številni zvedavi pogledi mimoidočih, nek starejši gospod pa si je na parkirišču trgovskega centra vzel nekaj trenutkov pred odhodom po nakupih, da se je dobesedno sprehodil okoli njega in si ga ogledal iz vseh zornih kotov.

Estetika avta igra pri njegovem nastopu pomembo vlogo. Za delček trenutka, ko ga prvič uzremo, se s svojo zamolklo in na prvi pogled dokaj običajno temno modro barvo zdi precej standarden, strateško razporejeni svetlomodri poudarki dodajo ravno prav živahnosti in pestrosti, da je avto zanimiv. Njegove linije zlasti v sprednjem delu pri žarometih malce spominjajo na Porsche Cayenne ali Macan, na kar so menda Kitajci prav ponosni. Lynk sicer ni bil razvit na Kitajskem, pač pa na Švedskem. A s kitajskimi koreninami. Nekakšen avtomobilski Zlatan Ibrahimović.

Primerjava, ki me je prešinila prav zdaj, se zdi kar na mestu. Lynk je sicer šele na začetku svoje kariere, a se že opazi njegov potencial, da se bo nekoč postavil ob bok najboljšim. To začutim tudi ko sedem za volan. Preglednost je dobra, njegova zanimiva posebnost pa je položaj žarometov in smernikov, ki so nameščeni tako visoko, da jih med vožnjo vidimo. Sedeži so udobni, ergonomsko avtu nimam česa očitati. Tudi v notranjosti se nadaljuje motiv svetlomodrih poudarkov, v splošnem pa notranjost odraža natančnost in kvaliteto izdelave, kvalitetni so tudi uporabljeni materiali. Osrednje mesto na armaturni plošči zavzema položno nameščen zaslon infotainmenta nad visoko sredinsko konzolo, na kateri je nepogrešljiva polnilna postaja za brezžično polnjenje telefona, ki solidno deluje. To malce težje rečem za navigacijo, ki je pokazala nekoliko svojeglavosti in je iskan naslov rada prilagodila po svoje, ker pravega, kot se je zdelo, ni našla. A vseeno je to le manjša nevšečnost, v grobem je svoje delo zadovoljivo opravila. Pohvalno je tudi, da notranjost vendarle ni digitalizirana do skrajnih meja, še vedno je prisotnih precej fizičnih gumbov. Ob zagonu motorja nas najprej pozdravi simpatična animacija na informacijsko zabavnem zaslonu, ob vklopu smernika pa se na zaslonu pokaže slika okolice in položaja avta v razširjeni resničnosti.

Pod pokrovom motorja je hibridni pogon, sestavljen iz 1,5-litrskega bencinskega motorja z močjo 132 kW in 60 kW elektromotorja, ki se napaja s 14,1 kWh baterijo. Sistemska moč tako znaša 192, navor pa 425 Nm. Moč na prednji kolesi prenaša sedemstopenjski samodejni dvosklopčni menjalnik. Električni doseg po podatkih proizvajalca znaša 70 km, v praksi je ta številka seveda nekoliko nižja. Koliko, je odvisno tudi on načina vožnje. Polnjenje baterije je, kot pri vseh hibridih, zamudno. Nekdo z dinamičnim načinom življenja se je zato prisiljen zanašati bolj ali manj na bencin, a ker se baterija nekoliko polni tudi z zaviranjem, je vedno na voljo toliko električne energije, da elektromotor poskrbi za mehko in hitro speljevanje. Do stotice, mimogrede, potrebuje 8 sekund. Poraba goriva je nekje med ne najboljšo in ne katastrofalno, na avtocesti je ušla tudi čez 8 litrov, na drugi strani pa je na medmestnih cestah in ob umirjeni vožnji zlezla pod 6 litrov. Lahko bi bilo bolje, še vedno pa ni najslabše, kar smo kdaj videli.

Vozne lastnosti so navdušujoče, avto je dobro vodljiv, vožnja je mehka in izrazito udobna. Pohvaliti je treba dobro delujoče asistenčne sisteme, zlasti resolucijo zadnje kamere, pa tudi zaviranje v sili, ki relativno hitro poseže vmes, čim avto zazna približevanje potencialni oviri brez voznikovega zaviranja. Zgodi se, da je rahla živčnost avtomobila neutemeljena, dostikrat je pa povsem na mestu. Avto je silno prijeten tudi za daljša potovanja, kar bodo potrdili tudi potniki na zadnjih sedežih, ki bodo večinoma zadovoljni s prostornostjo pri nogah in nad glavami. Prtljažnik sprejme 466 litrov prtljage, kar ni ogromno, malo pa tudi ne.

Še besedica o ceni. Za Lynk & Co 01 je potrebno odšteti 46.990 evrov, kar bi v primeru prenekaterega njegovega tekmeca bilo občutno preveč, tu je pa drugače. Za ceno avtomobila srednjega razreda dobimo izkušnjo prestiža in ko seštejemo, kaj vse prinaša, moramo priznati, da je pravzaprav poceni.