Solid-state baterije naj bi v prihodnjih letih prinesle večji doseg, hitrejše polnjenje in manjšo maso električnih avtov, toda evropski proizvajalci tudi tu zaostajajo za azijsko konkurenco.
Avtomobilska industrija se že pripravlja na naslednjo veliko spremembo pri električnih avtih. Klasične litij-ionske baterije naj bi v dražjih modelih postopoma začele nadomeščati solid-state baterije s trdnim elektrolitom, boj za prevlado pri novi tehnologiji pa je že v polnem teku.
Siyu Huang, direktorica ameriškega podjetja Factorial, opozarja, da imajo evropski in ameriški proizvajalci trenutno še priložnost ujeti oziroma celo prehiteti azijske tekmece. Toda časa za to naj ne bi bilo več veliko. Kitajski, japonski in južnokorejski proizvajalci namreč v razvoj in industrializacijo novih baterij vlagajo ogromne zneske, prvi izdelki pa se približujejo serijski proizvodnji. Factorial je pri tem eden zanimivejših igralcev. Ameriško podjetje sodeluje z Mercedes-Benzom, Stellantisom, Hyundaijem in Kio, zdaj pa se je povezalo še z južnokorejskim baterijskim velikanom SK On. Skupaj raziskujeta predvsem način, kako solid-state baterije spraviti v množično proizvodnjo brez gradnje povsem novih tovarn.
Prav tu bi se lahko skrival eden ključev do hitrega širjenja tehnologije. Factorial in SK On želita preveriti, ali je mogoče obstoječe proizvodne linije za običajne litij-ionske baterije predelati za izdelavo Factorialovih celic FEST. Če bo načrt deloval, Factorial ocenjuje, da bi lahko potrebne začetne investicije zmanjšali celo za okoli 80 odstotkov. Za zdaj sicer še ne gre za potrjen proizvodni projekt, temveč za nezavezujoč dogovor o sodelovanju.
SK On ima pri tem precejšen proizvodni potencial. Njegove tovarne imajo skupno več kot 200 GWh letnih zmogljivosti, podjetje pa baterije med drugim dobavlja Hyundaiju, Fordu, Volkswagnu in Ferrariju. Če bi bilo mogoče del teh zmogljivosti razmeroma preprosto prilagoditi novi tehnologiji, bi to precej skrajšalo pot od prototipov do množične proizvodnje. Factorial pričakuje, da se bo trg baterij proti koncu desetletja začel precej jasneje deliti. Cenovno dostopnejši električni avti naj bi večinoma uporabljali baterije LFP, saj je pri njih pomembna predvsem nizka cena. Pri dražjih in zmogljivejših modelih pa bi lahko današnje celice NMC začele nadomeščati solid-state baterije.
Razlog so predvsem njihove lastnosti. Factorial za celice FEST navaja energijsko gostoto 375 Wh/kg, kar omogoča shranjevanje več energije ob manjši masi baterijskega sklopa. Hkrati naj bi jih bilo mogoče od 15 do 90 odstotkov napolniti v približno 18 minutah. Da tehnologija ni več omejena samo na laboratorij, je že pokazal Mercedes-Benz. Posebej predelan EQS s Factorialovimi celicami je na enem polnjenju prevozil več kot 1.200 kilometrov. Stellantis medtem enako tehnologijo preizkuša v Dodge Chargerju Daytona. Naslednja in bistveno težja naloga bo dokazati, da je mogoče takšne baterije izdelovati v velikih količinah, dovolj zanesljivo in predvsem po sprejemljivi ceni.
Prav množična proizvodnja bo odločila, kdo bo pri naslednji generaciji baterij v prednosti. Evropske znamke so pri prehodu na električne avte že postale močno odvisne od azijskih proizvajalcev baterijskih celic. Solid-state tehnologija jim ponuja možnost, da pri naslednjem tehnološkem preskoku zmanjšajo zaostanek, vendar se okno priložnosti hitro zapira. Če se bodo napovedi Factoriala uresničile, bi lahko okoli leta 2030 solid-state baterije že začele resneje izpodrivati današnje NMC celice v dražjem delu avtomobilskega trga. Tokrat zato ne bo najpomembnejše samo vprašanje, kdo bo izdelal najboljšo baterijo, temveč predvsem, kdo jo bo prvi znal izdelovati dovolj poceni in v milijonskih količinah.
