Čeprav na prvi pogled tega ni opaziti, je Mini nekoliko večji od predhodnika, a razliko merimo v milimetrih. Z dolžino 3.858 milimetrov je daljši za 13 milimetrov, s širino 1.756 milimetrov širši za 29 milimetrov, z višino 1.460 milimetrov pa višji za 28 milimetrov. Številke sicer ne obljubljajo obilja prostora, a je vseeno potniška kabina presenetljivo prostorna, celo na zadnjih sedežih. Za dodaten občutek prostornosti med drugim vizualno poskrbi svetla notranjost: športni sedeži iz belega usnja z modrimi poudarki in svetlo sivo oblazinjenje armaturne plošče in vrat. Sredinska konzola je nizka in ozka, celo minimalistična z le nekaj odlagalnimi prostori, na drugi strani pa je volanski obroč BMW-jevsko masiven in kompakten. Pozornost voznika in potnikov se takoj ob vkrcanju neizbežno usmeri na velik okrogel zaslon infotainmenta, ki nadaljuje tematiko živahnosti in zabave. Pod njim je še nekaj fizičnih gumbov, zlasti je zanimiv gumb za zagon motorja, ki posnema zasuk klasičnega ključa, sicer pa je večina komand premaknjena na osrednji zaslon. Skoraj mu težko rečemo osrednji, ker je pravzaprav edini – instrumentne plošče za volanom namreč ni več, nadomestil jo je majhen projekcijski zaslon. 

Okrogli infotainment zaslon si zasluži posebno pozornost, ker je svojevrstna osrednja točka celotne Minijeve prenove. Poleg tega, da je precej večji, prinaša kup koristnih in zanimivih informacij, omogoča pa tudi precejšnjo prilagoditev po lastnih željah. Izbiramo lahko med različnimi načini vožnje oziroma izkušnjami, kot so jih poimenovali, ki so opremljeni vsak s svojo barvno shemo ambientalne osvetlitve, animacijami zaslona in tudi posebnim zvokom. Uporabnik si lahko izbere lasten avatar ali pozdravno animacijo, v infotainmentu pa se skriva tudi Minijeva maskota, psiček Spike, ki služi kot pomočnik pri določenih opravilih. 

Med glavnimi spremembami, ki so s prenovo doletele Minija, je pogon. Pod pokrovom se skriva elektromotor z močjo 160 kW in navorom 330 Nm, kar sicer ni radikalna sprememba v primerjavi s predhodnikom, povsem druga zgodba pa je baterija. Ta ima kapaciteto 54,2 kWh, medtem ko se je stari Mini napajal iz 32,6 kWh baterije. Polna baterija tako zadošča za okoli 300 kilometrov vožnje, Miniju pa je v ponos tudi zelo natančen potovalni računalnik, ki dokaj pravilno preračunava doseg in ne ponuja praznih obljub. Obenem podpira hitro polnjenje in se na hitri polnilnici do 80 odstotkov napolni v približno pol ure. 

Zabavnost, ki jo ponazarja tako z igrivimi linijami, živahno barvitostjo in skrbno premišljenimi podrobnostmi, se nadaljuje tudi med vožnjo. Minija v vseh generacijah in vseh pogonskih izvedbah odlikuje občutek vožnje gokarta, vključno s pohvalno vodljivostjo, pri električni različici pa je dirkaški značaj še nekoliko bolj izrazit. Na bolj robatih površinah se neravnine nekoliko bolj občutijo, kot bi si želeli, kar pa celotne izkušnje ne kazi pretirano.  

Novi električni Mini kaže soliden generacijski napredek, ohranja pa vse, kar nam je v prejšnjih različicah bilo všeč. Ostaja specifičen avto za ljudi s specifičnim okusom, s tem pa je neizbežno povezana tudi nekoliko višja cena. Testni Mini Cooper SE stane dobrih 49.000 evrov, kar je za avto tega razreda –kljub električnemu pogonu – kar veliko, a z Minijem ne kupimo le avta. Kupimo življenjski slog.